CRES 2010
V soboto, 24. aprila 2010 se bomo odpravili na pot s kolesi in enim osebnim avtomobilom (za prevoz prtljage) na otok Cres, kjer bomo v eko centru Caput Insulae preživeli teden dni. Pomagali bomo pri njihovem delu in spoznavali naravno in kulturno dediščino otoka Cresa, z varstvom beloglavega jastreba na čelu. Vrnili se bomo 2. maja 2010. Vse potrebne informacije dobite v priloženem vabilu (kliknite tu pdf). Prijave sprejemamo na info(at)ecovitae.org.
PROJEKT CRES - Opis
Na idilčnem otočku Cresu še danes prebivajo ene največjih ptic na svetu. To so beloglavi jastrebi, ali "bjeloglavi supovi" po hrvaško. Okoli 20.000 parov jih gnezdi na Iberskem polotoku, kar je okoli 90% vseh ptic še živečih v Evropi. Na Hrvaškem jih danes gnezdi malo manj kot 100 parov.
Kljub vsem nevarnostim, ki pretijo nanje, so se ohranile v tem delu Evrope do danes. Zasluge za to gredo tudi ekološkemu centru Caput insulae z otoka Cresa, ki s svojo dejavnostjo skrbi za zaščito naravne in kulturne dediščine otoka Cresa, predvsem ogroženih beloglavih jastrebov (lat. Gyps fulvus). Pri njihovem delu so jim v veliko pomoč prostovoljci z vsega sveta.
Enkrat na leto organiziramo v Eco Vitae potovanje na otok Cres s kolesi, kjer potem najmanj en teden prostovoljno pomagamo pri delu organizacije. Kolesarjenje v skupini na približno 100 km dolgi progi je izjemna izkušnja, ki le potrdi odločenost udeležencev, da storijo nekaj dobrega zase in za naravo.
Na poti nas spremlja en osebni avtomobil za prevoz težje prtljage in asistenco na terenu, če je potrebna.
Fotografije s poti, bivanja v centru in dela so na voljo v Galeriji.
Eko-center Caput Insulae-Beli je nevladno in neprofitno združenje, čigar namen je ohranjanje naravne raznolikosti in vrednot ter kulturno zgodovinske dediščine otoka Cresa. Poseben poudarek dajejo zaščiti beloglavih jastrebov (Gyps fulvus), ki živijo v tem delu Evrope le še na nekaj hravških otokih. Center je nastanjen v nekdanji osnovni šoli v vasici Beli, v njem poleg redno zaposlenih pri delu pomagajo tudi prostovoljci iz celega Sveta.
Tako preživimo teden med prostovoljci z vsega sveta, se naužijemo neokrnjene narave in spoznavamo bogato naravno dediščino otoka Cresa ob vodstvu izkušenih prostovoljcev in vodij centra.
Prostovoljno delo vključuje pomoč pri hišnih opravilih, skrb za domače živali v centru (osla, ovci, pes, mačka, želve, jastrebi v oskrbi), pomoč pri informiranju turistov o centru in ogledu stalne razstave, kuhanje za prostovljce, pomoč okoliškim kmetom pri kmečkih opravilih in seveda različne aktivnosti v zvezi z jastrebi (pomoč pri popisu ptic, hranjenje, reševanje, ipd.).
Na otoku so ravno po zaslugi centra in prostovoljcev organizirane pohodne poti, ki so markirane in različno dolge. Vsak si lahko vzame čas, da se v popoldanskih urah prepusti soncu in razišče markirane in animirane poti. Če je vreme dovolj toplo, se lahko tudi kopamo.
Več o prostovoljnem delu si lahko preberete na internetni strani centra.
Vse, ki bi se radi udeležili tedna prostovoljnega dela na otoku Cresu, vabimo, da nam pišejo na naš internetni naslov in odgovorili vam bomo z vsemi potrebnimi informacijami o prijavi, poti in bivanju v centru. Center lahko obiščete tudi sami.
Vtisi udeležencev tega projekta:
 Sabina Cepuš:
"Dogodivščina "Cres" mi bo gotovo še dolgo ostala v spominu. Najprej zato, ker smo se na pot odpravili s kolesom. Pa zaradi dobre družbe, veliko smeha in Eko centra, polnega življenja: ljudi, živali, dela, ustvarjanja, druženja, smeha, lomljenja hrvaščine in angleščine...In morja, sonca, izleta z gliserjem, jastrebov, oljčnih nasadov in seveda nepozabne vožnje crknjene ovce(hrana za jastrebe) po otoku. Tu je še pripovedovanje vseevropskih zgodb, anekdot in vicev ob prvomajskem kresu, pa raziskovanje in "ubijanje" po črnih, rdečih in "nevemkakšnihše" stezah. (tudi zvezdnih, ponoči;))Najbolj pa se mi je usedlo v srce na novo sklenjen prijateljstvo z oslico Valentino. Po tem srečanju se mi zdi, da imajo osli, ta lepa, prijazna, skrivnostna in samovoljna bitja, kar preveč neugledno ime."
 Urška Kugonič:
"Hja, . je za nami. Tale Cres. Lep je in . tih, kadar se zazreš skozi okno šole proti morski gladini. S pogledom sežeš vse do njegove modre ploskve in z njo pobožam dušo, kjer se kopiči ne usahljive energije življenja. Z modre pogled zdrsi na spomladansko zelene, ki se je razraščala ob našem obisku otoka. Zdi se, da te vsrka vase in nikoli več ne izpusti. Komaj ti uspe odmaknit pogled in se priklopiti nazaj v trenutek resničnosti. Tukaj si. Vprašaš se kje in odgovor, kar noče na plano. Si na otoku Cres, v vasici Beli na sami glavi otoka, a zdi se ti, da sanjaš, da tega kraja ni na zemljevidu. Streseš z glavo, a še vedno si tukaj. Noče stran. Ta modra, ta nežno zelena, ta občutek, da si ujet v telo, ki ni tvoje in si z dušo samo gost v trenutku ujetem nekje tam daleč stran od resničnosti."
Še nekaj o jastrebih (besedilo povzeto iz:  Palatinus, A. 2005, Beloglavi jastreb (Gyps fulvus) v Evropi.)
Beloglavi jastreb (lat. Gyps fulvus) je jastreb starega sveta in je edini iz rodu Gyps, ki živi na vseh treh kontinentih starega sveta (Evropa, Afrika, Azija). Spada v skupino ujed mrhovinarjev, kar pomeni, da se prehranjuje izključno z poginulimi živalmi. V Evropi šteje populacija približno 20.000 parov, od tega jih 90% živi na Iberskem polotoku (Španija, Portugalska, Andora, Gibraltar).
Je ena največjih letečih ptic na svetu, razpon njegovih kril lahko doseže do 2,8 metra. Hrani se izključno z mrhovino in ne napada živega plena. Ker se hrani s poginulimi živalmi, je pomemben kot preprečevalec razsajanja bolezni, posebej na krajih kjer zaradi pomanjkanja zemlje pokopavanje poginulih živali ni možno. Preživetje beloglavih jastrebov je posredno odvisno od človeka oziroma ovčjereje. Ta je bila na Cresu v zgodovini zelo razširjena, med jastrebi in ovčjerejci je bila razvita svojevrstna simbioza. Zaradi izseljevanja prebivalstva, se je v zadnjih obdobjih tudi ovčjereja zelo zmanjšala, posledica pa je manj hrane za jastrebe.
V Eko-centru skušajo beloglave jastrebe ohraniti, zato jim postavljajo krmišča, kamor dovažajo poginule ovce in druge živali, poskrbijo pa tudi za ranjene in bolne jastrebe ter mladiče, ki ob učenju letenja dostikrat končajo v morju.
Foto: Palatinus, A. 2005
 |
